szs
Sindikat SŽS - Sindikat Železničarjev Slovenije Sindikat SŽS - Sindikat Železničarjev Slovenije szs szs szs szs szs szs
Uporabniško ime:
Geslo:
nov uporabnik
Sindikat SZS
dot  O sindikatu
Zgodovina  dot
Organigram  dot
Podatki  dot
Celostna podoba  dot
Kje smo  dot
dot  Železničarijada
dot  20. obletnica SŽS
dot  Delovni pogoji
dot  Letovanje
dot  Kolesarska sekcija SŽS
dot  Planinska sekcija SŽS
dot  Ugodnosti za člane
dot  Povezave
Železničar
E-novice
Član
Zgodovina

Sindikat železničarjev Slovenije (SŽS) je samostojna in neodvisna, demokratična organizacija delavcev, zaposlenih pri Slovenskih železnicah. Namen ustanovitve in delovanja je uveljavljanje in zaščita delavskih pravic in njihovih interesov ter izboljšanje ekonomskega, pravnega, socialnega in gospodarskega položaja svojih članov na vseh ravneh. Delujemo neodvisno od političnih stran in organov oblasti.

Prvi koraki Sindikata železničarjev Slovenije segajo v leto 1990, ko sta bila ustanovljena dva sindikata, Samostojni sindikat vlakospremno postajno osebja Slovenije (SSVPOS) in Svobodni in neodvisni sindikat delavcev v železniškem prometu (SNSDŽP). Takrat sta vsak po svoje interesno pokrivala iste poklice, kar pa se v kratki zgodovini pokaže kot neproduktivno. Oba sindikata sta bila reprezentativna za dejavnost železniškega prometa in sta ločeno sodelovala pri nekaterih skupnih akcijah, kot na primer pogajanja in podpis prve KPDŽP novembra 1991 ter dveh napovedanih stavk (februarja in junija) ki sta bili po uspešnih usklajevanjih odpovedni ter izvedeno stavko novembra 1992.

8. novembra 1994 sta SSVPOS in SNSDŽP po večmesečnih usklajevanjih in doseženem dogovoru, sprejela sklep o združitvi in ustanovila nov sindikat, Sindikat železničarjev Slovenije, in tako poenotila članstvo približno 2 tisoč železničarjev vseh poklicev. Na prvem kongresu SŽS je bil sprejet statut, ki temelji na ustavi in zakonih RS in zasnovan po vzoru evropskih sindikatov. Na kongresu je bil za predsednika izvoljen Albert Pavlič.

V začetku 1995 leta smo uspešno nastopali na volitvah v prvi Svet delavcev na Slovenskih železnicah (SD), saj so bili izvoljeni vsi predlagani kandidati za člane SD. Nato se je začelo obdobje, ko smo bili prisiljeni, da s stavkami dosežemo spoštovanje KPDŽP in zakonov s področja delovnega prava, ki jih je delodajalec kršil in boljše delovne pogoje. Najodmevnejši protest je bil leta 1997, ko se je pred železniško postajo Ljubljana zbrala več tisoč glava množica železničarjev.

V noči iz 8. na 9. oktober 1998 je SŽS izvedel opozorilno stavko zaradi nenehnega slabšanja delovnih pogojev in zaradi pomanjkanja zaposlenih na delovnih mestih izvršilnih poklicev. Istega leta je na kongresu SŽS bil ponovno izvoljen Albert Pavlič za predsednika SŽS. V začetku 1999 so bile volitve v SD, na katerih pa smo, zaradi resnega pristopa, zavedajoč se pomembnosti in vloge SD, ponovili dober rezultat izpred 4 let. V tem letu smo sprožili akcijo zamenjave signalnih svetilk ter sooblikovali nov model osebne varovalne obleke za izvršilno osebje. 1. oktobra 1999 je SŽS vse svoje člane SŽS nezgodno zavaroval.

Začetek leta 2000 je pomenil tudi začetek pogajanj za normativni in tarifni del KPDŽP, ki so bile uspešno zaključene po dveh mesecih pogajanj. Leto 2000 pomeni tudi leto pokojninske reforme, leto ko smo dobili Zakon o varnosti v železniškem prometu, leto ko se je začela reorganizacija SŽ, leto ko sta začela voziti Pendolino in Siemens in leto ko smo bili stari 10 let. Organizirana je bila odmevna proslava ob tem jubileju v festivalni dvorani v Ljubljani. Poiskali smo tudi najstarejšega še živečega železničarja.

Leta 2001 v največji meri zaznamuje kriza vodenja, ki je pripeljala SŽ na rob propada in ki se je najbolj pokazala ob koncu leta ter je bila vzrok za izvedeno stavko sindikatov v začetku leta 2002. Tega leta smo izpostavili problematiko pomanjkanja izvršilnega osebja (premikači sprevodniki, vodje vlaka). Uprava SŽ, je na podlagi argumentov SŽS sprejela sklep o dodatni zaposlitvi 140 delavcev v izvršilnih službah, prvenstveno na delovnem mestu premikač in sprevodnik. Konec leta 2002 je Svet SŽS sprejel sklep o novi celostni podobi. Izdelan je bil nov logotip, člani so prejeli nove članske izkaznice in aktivirana je spletna stran Sindikata železničarjev Slovenije. Albert Pavlič je jeseni tega leta izvoljen za delavskega direktorja SŽ.

Najodmevnejša akcija, v kateri je, skupaj z večino sindikatov na Slovenskih železnicah, sodeloval Sindikat železničarjev Slovenije, je organizacija in izvedba shoda Za Slovenske železnice, ki je bil v Cankarjevem domu. Še uspešnejša in prepričljiva je bila akcija zbiranja 40.000 podpisov za predhodni zakonodajni referendum v zvezi z Zakonom o preoblikovanju in privatizaciji Slovenskih železnic in ne nazadnje sama izvedba referenduma 19. januarja 2003. Tega leta smo ponovili uspeh na volitvah za člane SD, tako da je bilo izvoljenih 6 naših kandidatov za člane SD. Na rednem Kongresu SŽS, marca 2003, je bil izvoljen Mirko Antolovič za predsednika SŽS. 

Leta 2004 smo uspešno ubranili »napad« na kolektivno pogodbo in s tem povezane pridobljene pravice zaposlenih, ki izhajajo iz nje. Konec aprila 2004 sta SŽS obiskala g. Mac Urata, izvršni sekretar Mednarodne zveze transportnih delavcev ITF s sedežem v Londonu in g. Guy Greivelding, generalni sekretar nacionalne zveze sindikatov delavcev s sedežem v Luksemburgu. Oba sta se lahko prepričala o kakovosti dela SŽS ob tem pa sta  zagotovila tudi mednarodno podporo akcij SŽS. Celo leto smo aktivno sodelovali na tako imenovanih strateških projektih, ki bi naj izboljšali kadrovsko projekcijo in finančno stanje takratnega Holdinga SŽ. Vse večji pritisk in predvsem neurejene kadrovske zadeve in neustrezni, vse slabši pogoji za varno in zdravo delo, na zaposlene je privedel do napovedi stavke, ki je bila napovedana za 11. januarja 2005. Uspešna pogajanja in sklenjen dogovor ter seveda kasnejša realizacija dogovorjenega sta pomenila, da stavke ni bilo potrebno izvest. 

Pričele so se aktivnosti za uveljavitev novih prometnih predpisov v RS in aktivnosti za usklajevanje naše kolektivne pogodbe, ki pa je bila dokončno usklajena v prvi polovici leta 2006. Na kongresu SŽS, novembra 2006, je bil za predsednika izvoljen Franc Zupanc. Pomanjkanje kadrov, predvsem izvršilnega železniškega osebja, kar je za posledico  imelo ogromno število nadur, neizkoriščenega letnega dopusta in s tem velik pritisk na zaposlene je doseglo vrhunec 19. marca 2007, ko je SŽS napovedal zaradi tega stavko, ki bi se naj izvedla 30. marca.  Sklenjen je bil dogovor o zaposlitvi 144 novih izvršilnih železniških delavcev, tako da se stavka ni izvedla.

Začetek leta 2008 je prinesel začetek aktivnosti za volitve v SD. SŽS je tudi tokrat bil zelo uspešen, saj je izvoljenih kar naših 9 kandidatov. Jeseni tega leta dobimo prve železniške prometne predpise v samostojni RS. 

Leto 2009 je nakazalo začetek svetovne gospodarske krize, kateri se tudi SŽ niso mogle izogniti. V tej povezavi smo tudi zaposleni dali, mogoče tudi največji prispevek, da smo ohranili in obranili Slovenske železnice, tudi mogoče pred bridkim koncem. Vendar pa je kljub temu vodstvo SŽ sprejemalo odločitve, ki so pripeljale da smo skupaj z drugimi sindikati novembra napovedali opozorilno stavko, katera pa ni bila izvedena, saj je bil sklenjen dogovor, ki je pomenil izboljšanje razmer in stanja na SŽ.

szs
 
Copyright © SŽS 2009 RoLAN hiška